POPOLNI ODBOJ SVETLOBE IN MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA

POPOLNI ODBOJ SVETLOBE IN MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA

Določi mejni kot vpadnega žarka, ko nastane popolni odboj. Pri podajanju rezultata pazite na to, da se kot podaja med normalo na mejno ploskev in vpadnim žarkom.
α = 30°

Določi lomni količnik steklene polkrogle z opazovanjem prehoda svetlobnega žarka na meji steklo–zrak!
α = 30°
β = 90°

η = sinβ/sinα = 2

Zakaj je zaželeno, da ima merjenec obliko polkrogle?
Če je vstopna ploskev vzporedna z izstopno, ne pride do popolnega odboja.

PRIKAZ XY SLIKE NA ZASLONU OSCILOSKOPA

PRIKAZ XY SLIKE NA ZASLONU OSCILOSKOPA

Iz zaslona osciloskopa preriši sliko dveh signalov v časovnem prostoru!

Preriši dobljene krivulje za različne oblike signalov pri XY vzbujanju.

Kaj se zgodi, če ima ta signala za celoštevilski večkratnik različno frekvenco?

Na zaslonu se prikaže ležeča osmica ali znak za neskončnost.

NAPETOSTNA ODVISNOST OJAČANJA FOTOPOMNOŽEVALKE

NAPETOSTNA ODVISNOST OJAČANJA FOTOPOMNOŽEVALKE

	Z REFLEKTORJEM	SOBNA SVETLOBA
NAPAJALNA NAPETOST (V)	IZHODNA NAPETOST (V)	IZHODNA NAPETOST (V)
200	0,05	0
300	0,075	0
400	0,12	0
500	0,19	0,1
600	0,3	0,2
700	3	0,3
800	10	0,7
900	15	1
1000	24	8
1100	31	12

Kaj se zgodi izhodnim signalom, če vhod prekrmilimo?

Če prekrmilimo na večjo napetost, se signal poveča in obratno.

Zakaj je fotopomnoževalka očutljiva na magnetno polje?

Ker je kovinska.

Zakaj dobimo odklon kazalca tudi, če preklopimo voltmeter na merjenje izmenične napetosti?

Ker izhodna napetost ni stabilna se spreminja.

SEVANJE IZOTROPNEGA VIRA

SEVANJE IZOTROPNEGA VIRA

RAZDALJA  d [cm]	NAPEOST NA UPORU  U [V]	TOK FOTODIODE I [mA]
UGASNJENA   ŽARNICA	0,002	0,002
2	4,290	4,290
3	2,128	2,128
4	1,228	1,228
5	0,792	0,792
6	0,539	0,539
7	0,395	0,395
8	0,300	0,300
9	0,235	0,235
10	0,192	0,192
12	0,132	0,132
14	0,097	0,097
16	0,074	0,074
18	0,059	0,059
20	0,048	0,048
22	0,040	0,040
24	0,034	0,034
26	0,029	0,029
28	0,025	0,025
30	0,022	0,022
32	0,019	0,019
34	0,017	0,017
36	0,016	0,016
38	0,014	0,014
40	0,013	0,013

Serijska upornost, na katerimo napetost R=

1kΩ = 1000Ω

MERITVE V ČASOVNEM PROSTORU

MERITVE V ČASOVNEM PROSTORU

Preriši sliko iz zaslona osciloskopa:

Določi amplitudo signala, ki ga vidiš na zaslonu:
A = 2,5 V

Določi periodo signala, ki ga vidiš na zaslonu:
T = 20μs = 0,00002 s

Iz izmerjene periode izračunaj frekvenco signala:
f = 1/T

f = 1/0,00002 s = 50,000 Hz = 50 kHz

PREDMET NA KLANCU

PREDMET NA KLANCU

Pripomočki: 
-plastenka
-lesena klančina

---------------------------------------------

Dolžina klančine: 60 cm = 0,6 m
Naklon: 19°
Teža (plastene): 24g

1. Izmeri čase, ki jih potrebuje žogica, da pride do dna klanca iz posamezne 
začetne točke.

0-15 cm -> 0,48 s
0-30 cm -> 0,75 s
0-45 cm -> 0,94 s
0-60 cm -> 1,08 s

Za sivi del, plastenka potrebuje o,48s, za modrega 0,27s, za rdeči del 0,19s in za rumenega 0,14s.

2. Izračunaj posamezne povprečne hitrosti. 

0-15 cm -> 0,31 m/s
0-30 cm -> 0,4 m/s
0-45 cm -> 0,47 m/s
0-60 cm -> 0,55 m/s

15-30 cm -> 0,55 m/s
30-45 cm -> 0,78 m/s
45-60 cm -> 1,07 m/s

1.    Izračunaj pospešek za posamezna izhodišča.

  0-15 cm -> 0,64 m/s²

15-30 cm -> 1,48 m/s²

30-45 cm -> 2,47 m/s²

45-60 cm -> 3,90 m/s²

Povzetek

Za izdelavo laboratorijske vaje sva uporabila 60 cm dolgo leseno podlago in jo nagnila pod kotom 19°. Po njej sva spuščala plastenko težko 24 g. Podlago sva razdelila in označila na 4 enakomerne dele. Pri teh oznakah sva opravila meritve. Za vsako oznako sva izmerila 10 časov in izračunala povprečje.

            Pri zadnji nalogi sva prišla do zaključka, da je pospešek v teoriji večji kot v praksi. V formuli za teoretičen pospešek se upošteva samo gravitacijski pospešek, v praktičnem primeru pa se upošteva tudi sila trenja in upora, kateri negativno uplivata na pospešek. 

OPTIČNI REFLEKTOMETER V ČASOVNEM PROSTORU

OPTIČNI REFLEKTOMETER V ČASOVNEM PROSTORU

Pripomočki:

(1) Generator impulzov 0.1-1µs, izhod 1.5V/50Ω (s slabilnikom).
(2) Laserski oddajnik za 1300nm z ustreznim napajalnikom.
(3) Mnogorodovni optični smerni sklopnik.
(4) Dva svitka mnogorodovnega gradientnega optičnega vlakna skupne
dolžine približno 1km (merjenca).
(5) Zrcalo.
(6) Optični sprejemnik s PIN-FET modulom in napajalnikom.
(7) Osciloskop (60MHz).
(8) Kable in konektorje za vse povezave.

t = 4,96 µs

v = 205479452,1 m/s

Koliko je dolžina posameznega koluta?
Kolut je dolg 510m.

Koliko je v našem primeru ločljivost OTDR?
Odvisna je od širine impulza.

Katera je optimalna dolžina impulza?
Krajši kot je impulz, manj vlakna potrebujemo in obratno.